Sprehodite se po medoviti oazi in prisluhnite čebelicam!
Dobrodošli v pohorskem medovitem vrtu Cesar, pravem raju za ljubitelje narave in čebel.
Naš vrt je prav poseben kotiček, kjer se prepletajo značilnosti Pohorja, čebelarstva in zgodb kraja Razvanje. Številne barvite in koristne medovite rastline širijo svoj čar v vsakem kotičku vrta.
Skupaj ustvarjajo okolje za sprostitev in regeneracijo.
Če ohranjamo čebele, ohranjamo ljudi
S ponosom čebelarimo in zavzeto skrbimo za naše čebele in njihovo okolico. Naš cilj je ohraniti povezavo med človekom, naravo in čebelami ter širiti ozaveščenost o pomembnosti čebel za naš ekosistem. Brez čebel ni življenja in tudi človeka ne. Vabljeni, da se nam pridružite v Medovitem vrtu Cesar na medenih doživetjih, ki bodo okrepila vaše zdravje, sprostila dušo in vas navdihnila z ljubeznijo do narave.
Čebelnjak za apiterapijo
Središče našega Medovitega vrta predstavlja čebelnjak s panji in ležiščem za apiterapijo. To je veda, ki temelji na uporabi čebeljih izdelkov za izboljšanje počutja in zdravja. Šumenje čebel, blagodejni učinki hlapov v čebelnjaku in čebelji produkti vam bodo pomagali vzpostaviti harmonijo med telesom in dušo.
Apiterapija je primerna za vse, ki cenijo moč čebel in zaupajo v naravne načine vzdrževanja svojega zdravja.
Čebele in medovite rastline
Bogati nasadi medovitih rastlin ne privabljajo samo čebele, temveč tudi razveseljujejo vaše oči s svojo raznolikostjo barv in oblik. Tukaj naše pridne čebele ustvarjajo čudovit med, poln okusa in zdravilnih lastnosti. V čebelnjaku ima vsak član čebelje družine svojo vlogo, ki jo marljivo opravlja.
Zgodba 1000 let kraja Razvanje
Nahajamo se v idiličnem okolju tisočletnega kraja Razvanje, zato smo znamenitosti kraja iz preteklosti upodobili tudi v našem medovitem vrtu. Mostička, ki prečkata bister pohorski potoček, vas vodita skozi čarobni svet medovitih rastlin in grmovnic. Pod mostičkoma teče potok, ki simbolizira razvanjski potok, na katerem je nekoč stalo 9 mlinov. Pri vhodu v vrt na levi vidimo upodobljeno gomilo, ki predstavlja najpomembnejša arheološka najdišča v teh koncih. Desno od vstopa v Medoviti vrt se nahaja Črna mlaka, ki simbolizira Poštelo nekdanje bivališče Ilirov na Razvanjem.
Čebelja družina
Za normalen razvoj čebele potrebujejo med, cvetni prah, vodo, zrak in toploto. Člani čebelje družine so čebelja matica, čebele delavke in troti.
Čebelja matica se razvije v posebni celici, imenovani matičnik. Na dan zaleže 2.000 do 3.000 jajčec. Ker izroča feromone, spodbuja aktivnost čebel delavk. Čebele delavke jo hranijo in pripravljajo celice za polaganje jajčec. Hranijo jo samo z matičnim mlečkom, zato živi kar do 5 let.
Čebele delavke so najmanjše v družini. Spomladi in v prvi polovici poletja veliko delajo, zato živijo samo 40 dni. V drugi polovici leta intenzivnost dela upada in živijo do 60 dni. V življenju naredijo celovito kariero, vse od čistilke, krmilke, gradilke in stražarke do delavke. V panj prinašajo nektar, cvetni prah in vodo, izločajo vosek in gradijo satje. Čebele delavke vzdržujejo primerno klimo v panju, negujejo zalego, čistijo panj, predelujejo nektar v med in ščitijo panj pred sovražniki.
Trot je samec v čebelji družini, ki oplodi mlade matice in pomaga mladicam s svojo telesno temperaturo ogrevati zalego. Nima organov za zbiranje hrane, zato je gost pri čebelah. Živi od 3 do 6 mesecev, ko je v naravi dovolj paše. Jeseni ga čebele izženejo iz panja, zato pred zimo pogine.
Medovite rastline v našem vrtu I
Medovite rastline v našem vrtu II
Poštela in črna mlaka
Na jugovzhodnih obronkih Pohorja nad vasjo Razvanje, na višini med približno 545 in 488 metri, stoji utrjena višinska naselbina na Pošteli. V starejši železni dobi, okoli 8. stoletja pr. n. št., je bilo tukaj ustanovljeno pomembno mesto, ki je bilo ključnega pomena zaradi svoje strateške lege. Nahajalo se je na visokem nasipu, ki je obvladoval celotno Dravsko polje, Dravsko dolino, Slovenske gorice in Kozjak.
Arheološke raziskave so pokazale, da je bilo mesto sprva brez utrdb, saj so na samem robu najdena ognjišča. Vendar so se morali Poštelci v nekem trenutku soočiti s kakšno katastrofo, saj so morali nasuti mogočen zemeljski nasip, ki ga lahko opazujemo še danes. To kaže, da so morali okrepiti obrambo mesta pred morebitnimi nevarnostmi.
Poštela je bogata s sledmi starejše železne dobe, med drugim tudi z več grobišči. Ob naselju in grobiščih so jasno vidne ugrezajoče poti, ki se spuščajo proti dolini. Te prepletene stare poti, ki sledijo grebenom in vodijo mimo skupnih gomil, kažejo na njihov izvor že v starejši železni dobi.
V pozni antiki je Poštela še naprej odigrala pomembno vlogo, še posebej v času nemira in preseljevanja ljudstev. To dokazujejo posamezne najdbe, zlasti kovanci, ki kažejo, da so se staroselci znova zatekli za visoke poštelske nasipe, da bi se zaščitili pred morebitnimi invazijami ali premiki ljudstev v tem obdobju.
Poštela je tako pomembno arheološko najdišče, ki nam omogoča vpogled v življenje in družbeno pomembnost tega območja v preteklosti. Gomilna grobišča in utrdbe na visokih nasipih pričajo o bogati zgodovini kraja, ki je bil pomemben vojaški, trgovski in kulturni center v preteklih stoletjih.
Gomile
Na ravni pri Habakuku in v nižini od Razvanja do Pivole se nahajajo gomilna grobišča, ki predstavljajo pomembno zgodovinsko najdišče. Prvo grobišče se nahaja na planoti pri Habakuku, tik pod naseljem Poštela, kjer so nekoč pokopavali v žganih in žarnih grobovih ter gomilah, razporejenih v dve večji skupini. Ob pobočju proti jugovzhodu so vidne tudi večje gomile, med katerimi izstopa Kosovo gomila, tik ob Razvanjskem potoku. Gomilna nekropola se razteza vse do Spodnjih Hoč. V bližini današnjega Botaničnega vrta Univerze v Mariboru je ohranjena največja skupina gomil, pri kateri je verjetno tudi starodavno grobišče.
V letu 1980/81 je oddelek za arheologijo začel izkopavanje ene izmed gomil in planega grobišča na poštelskem gradbišču. To odkritje je prineslo presenetljive rezultate, saj so arheologi odkrili povsem kvadratno grobno kamro, katere zidovi so bili zgrajeni v suhozidni tehniki iz zlomljenega kamna. Čeprav je bila gomila deloma že izropana, so lahko arheologi vseeno ugotovili, da je njena starost iz obdobja starejše železne dobe.
V bližini so se nahajali tudi plani grobovi, ki sodijo v isto obdobje, in ti dokazujejo, da se je tedanja družba razlikovala glede na družbeni status tudi v posmrtnem življenju njihovih pripadnikov. Očitno je, da so bili v gomilah pokopani samo “izbrani” posamezniki, saj je danes znanih le približno 50 gomil, medtem ko verjamejo, da je še veliko neraziskanih. Ta odkritja so ključnega pomena za razumevanje življenja in družbenih struktur preteklih civilizacij, ki so naseljevale to območje v preteklosti. Hkrati so dragocena pridobitev za arheološko skupnost in prispevajo k bogatitvi našega znanja o preteklih kulturah ter oblikovanju slike o življenju in družbi iz preteklosti.
Mlini
Razvanje je v svojih nižjih legah, še posebej ob neurjih in dolgotrajnih deževjih, bilo vedno ogroženo zaradi hudourniških voda potoka. Za obvladovanje moči potoka so v preteklosti zgradili vodne jezove, ki so bili povezani z mlini. V tem območju je bilo kar 8 mlinov, ki so prispevali k zmanjšanju silovitosti vode in omogočali obdelavo žita.
- Kerherjev mlin, ki se nahaja v zgornjem delu ulice Janka Serneca in je bil v lasti Ivana in Elizabete Lipuš.
- Mlakarjev mlin, ki je bil na Pivolski ulici.
- Grubarjev mlin, ki se je nahajal na sedanji ulici Janka Serneca, lastnici sta bili Gruber Jožefa in Roza.
- Kralov (Kraljev) mlin, ki je bil ob sedanji Oberlajtovi poti, danes je tam hiša Marije Lobnik.
- Rothov mlin, ki je bil na Oberlajtovi poti 6, lastnik je bil Franc Roth.
- Gregičev mlin, ki je bil na mestu, kjer je danes Krožna pot št. 1 (Matjašič), lastnika sta bila Fridrih in Julijana Roth.
- Florjančičev mlin, ki je bil na mestu, kjer je danes hiša Kocmutovih, lastniki mlina so bili Florjančičevi.
- Černčičev mlin, ki je bil na začetku današnje ulice Ob jezgonu, danes je tam Konrad Černčič ml.
Sčasoma so mlini postali manj pomembni zaradi napredka elektrifikacije, po drugi svetovni vojni pa noben mlin ni več obratoval. Kljub temu so mlini pomembno zaznamovali zgodovino tega območja, saj so služili za urejanje vodnih virov in zagotavljanje hrane za prebivalce Razvanja.
